Kompozitne zalivke so zalivke barve zoba, ki jih po direktni metodi izdela zobozdravnik. To pomeni, da se plasti ena za drugo dodajajo neposredno na zob in strjujejo s posebno lučjo. Po končanem procesu strjevanja se jih dokončno oblikuje in zgladi.
Po kemični sestavi so to epoksi smole, v katere so vstavljeni stekleni delci.
Prednosti kompozitnih zalivk so v tem, da posnemajo barvo in prosojnost zoba, zahtevajo manj odstranjevanja zobne substance kot amalgamske zalivke in ne vsebujejo živega srebra. Ker so kemično vezane na zob, ga dodatno utrdijo, medtem ko ga amalgamska zalivka oslabi in zveča možnost zloma.
Njihova slabost je, da so dražje in manj obstojne od amalgamskih zalivk (do 10 let). S časom se lahko tudi zabarvajo (predvsem na robovih), vendar je zabarvanje mogoče s ponovnim poliranjem ostraniti. Zaradi slabših mehanskih lastnosti je njihova uporaba na zadnjih zobeh omejena.
Njihova izdelava zahteva več časa in je tehnično bolj zahtevna kot izdelava amalgamskih zalivk. Ob nepravilni izdelavi kompozitnih zalivk pride med zalivko in zobom do nastanka špranje, ki je lahko vzrok za povečano občutljivost po izdelavi ter za ponovni nastanek gnilobe.
 |
 |
 |
 |
| Kompozitne zalivke | Porcelanske luske | Zobne prevleke | Keramični inleji oz. onleji |
