O kroničnem ustnem zadahu oziroma halitozi govorimo takrat, ko je ta prisoten vsak dan in ne mine po umivanju zob. Zadah je lahko posledica sistemskih bolezni ali pa je vzrok lokalne narave. Dodatno ga lahko poslabšajo nekatere vrste hrane (česen, čebula, meso, ribe, sir, zelje ali sladkorji) ter nezdrav način življenja.
Ocenjujejo, da ima 2,4 % odrasle populacije težave z zadahom.
Lokalni vzrok zadaha je bakterijska razgradnja organskih snovi (ostanki hrane, vnetne celice, beljakovine v slini, izcedek iz nosu, kri) v ustih, nosu, žrelu, požiralniku in pljučih. Anaerobne bakterije, ki razkrajajo beljakovine, izločajo pri svoji presnovi hlapne žveplove spojine kot npr. vodikov sulfid in merkaptane, ki imajo močan in neprijeten vonj. Če se na določenem mestu te bakterije prekomerno razmnožijo, pride do slabega zadaha.
Od 10 ljudi z ustnim zadahom jih ima kar 8 vzrok v ustih. Med njimi imajo trije zadah zaradi vnetja obzobnih tkiv, ostali vzroki v ustni votlini so še obloge na hrbtišču jezika ali zobeh, sindrom suhih ust, slabo očiščeni snemljivi in fiksni zobni nadomestki, kajenje ter zobna gniloba.
Ostali lokalni vzroki izven ustne votline so: kronično vnetje sinusov, žrela, mandljev, atrofično in hipertrofično vnetje nosne sluznice, postnazalni izcedek, tujki v nosu in požiralniku, vnetje požiralnika, divertikli požiralnika, kronični bronhitis, bronhiekstazije, absces pljuč in pljučni rak.
Med sistemske vzroke pa spadajo: dehidracija, splošna izčrpanost in povišana telesna temperatura, jetrna ter ledvična obolenja in sladkorna bolezen.
Zdravljenje halitoze:
Zdravljene ustnega zadaha je odvisno od njegovega vzroka. Pri slabem zadahu pomaga, če:
• pijete dovolj tekočine, saj bo ta vzdrževala ustno votlino vlažno; tudi žvečenje žvečilnih gumijev spodbuja izločanje sline, kar pomaga pri odstranjevanju ostankov hrane in bakterij;
• vzdržujete dobro ustno higieno, ki vključuje redno ščetkanje in nitkanje zob; dodatno pomoč nudijo ustne vode in zobne paste z antibakterijskim učinkom;
• redno čistite hrbtišče jezika (s strgalom za jezik nežno podrgnete od korena jezika naprej proti njegovi konici tako, da zajamete celotno površino jezika); pri tem ne pozabite, da je najtežje dosegljiv zadnji del (koren) jezika tudi najbolj obložen;
• redno obiskujete zobozdravnika, saj vam lahko le on opravi profesionalno čiščenje zob in strokovni pregled, ki bo omogočil odkritje zobne gnilobe, parodontalne bolezni ali ostalih možnih vzrokov za ustni zadah;
• prenehate kaditi oziroma žvečiti tobačne izdelke.
Če jemljete zdravila, ki zmanjšujejo izločanje sline in posledično povzročajo ustni zadah, se o tem pogovorite z vašim zobozdravnikom oziroma zdravnikom, ki bo poskušal najti zamenjavo zanje.
Če bo ustni zadah ostal tudi po odpravi možnih vzrokov v ustni votlini, vas bo vaš zobozdravnik napotil naprej k splošnemu zdravniku, ki bo nadaljeval s preiskavami.
